ponedeljek, 15. januar 2018

9. Del OBILJE sprejemanja




 Globoko ponotranjena in v molitvi z notranjim očesom vidim, kako nekaj švigne iz pet ven in nazaj nad telesom. Mislila sem, da se mi je zdelo. Tedaj pa se mi pred menoj in njenim negibnim telesom pokaže v uniformi in se smeji ter reče tako, kot mi je govorila kot je bila še živa: »Kaj je stara, a si se ustrašila?« Seveda sem se in še otrpnila zraven. Hotela sem odpreti okno, pa se ni dalo do njega. Tako me je dušilo od vse te zgoščene energije, da bi najraje pobegnila.

Zajamem sapo in se umirim.... diham .... Zahvalim se ji za izkušnjo. Vem, da me je izbrala, da bi bila ob njej, ko odide v onostranstvo. Verjetno sva se že pred tem življenjem za to dogovorili. Vedela je, da imam raziskovalnega duha v sebi. Od nekdaj sem želela vse dokazati...., preveriti....

Dokler ne dojameš ali ozavestiš, da tudi elektrika obstaja, pa je ne moreš prijeti, se je dotakniti.... lahko pa te ubije.Tudi ljubezni ne moreš prijeti, se jo dotakniti.... izsiliti .... lahko pa jo OBČUTIŠ.... ČUTIŠ.... in jo daješ naprej ....

Kaj pa lahko tukaj preveriš? Ko je vse to živa izkušnja, ki te zaznamuje.... ti odpre srce .... in zavedanje ... Te za vedno spremeni .... Kako majhni in veliki smo obenem pred »Bogom«, pred celotnim stvarstvom.

Vse pa se začne in konča z VDIHOM.


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte  


Avtorska slika: Nataša Eršte


Ni komentarjev:

Objavite komentar