2. Del OBILJE sprejemanja stvari kakršne so

✰Ona pa stoji pred mano, me gleda in se mi smehlja. Medtem priteče teta, s hlipajočim glasom ji povem, da je bila tukaj stara mama. Teta me pomiri in poboža po laseh ter reče: "Saj si samo sanjala. Stara mama je umrla in tja kamor je odšla, od tam se ne more vrniti." In odide.

✰Takrat me zgrabi smrtni strah. Vsi moji čuti so bili v polnosti odprti. Pokrijem se čez glavo, da bom čim bolj varna, da mi nihče nič ne more. Srh me je neprestano spreletaval. Kadar sem dvignila odejo je stala pri postelji, me gledala in se samo smehljala. "Kaj hoče od mene?" "Kam me bo odpeljala?" sem se spraševala. In končno sem izmučena zaspala.

✰Takrat mi nihče ni znal razložiti, da se duša oz. zavest lahko 48 ur po smrti poslovi od svojcev v fizični obliki, tako imenovani eterični dvojnik telesa. Mislila sem, da vsi enako razmišljamo, vidimo, slišimo, zaznavamo ... Wauu, sem pa res potrebovala ogromno časa, da sem dojela, da to ne drži.

✰In tako se je strah, kot groza pred smrtjo, truplom, krsto, nadaljeval in stopnjeval ... V trenutku, ko sem videla pogreb in zaposlene v črnem me je začelo stiskati v trebuhu. Okoli njih je bila prisotna energija umrlih duš in ostalih elementalov. Takrat sploh nisem dojela, da vidim vse te energije okoli živih ljudi in duše pokojnih.

✰Ironija je, da sem živela tik ob cerkvi, pokopališču. Točno sem videla hočeš nočeš vse pogrebe. Tako se je moje občutenje strahu, groze, panike nadaljevalo s smrtjo dedka, babice, sestrične, tete, strica, bratranca ... Ko pa mi je pri 16 in pol letih umrl še oče, me je zlomilo. 

✰Pred tem sem v knjižnicah iskala knjige s podobno tematiko. Naletela sem na knjigo: Življenje po življenju, ki jo je napisal dr. Raymond Moody. Knjiga govori o ljudeh, ki so bili klinično mrtvi in so imeli podobne izkušnje. Prečkali so t.i. "tunel" in prišli do svetlobe. Tam so srečali svoje sorodnike in svoje skupine duš. Vsi so želeli ostati zaradi občutenja brezpogojne LJUBEZENI in občutka varnosti. Kljub temu, da se niso hoteli vrniti, jim je bilo  rečeno naj se, saj njihov čas še ni prišel. Ko so se vrnili v svoje telo so občutili mir, radost in ljubezen. Njihovo videnje in doživljanje življenja se je popolnoma spremenilo, občutili so brezpogojno ljubezen, radost in mir ter sprejemali stvari takšne kot so ...

✰To knjigo sem brala, ko se je poslavljal moj oče. Na trenutke nisem vedela ali sem na zemlji ali v tunelu, svetlobi. Prebrane izpovedi sem občutila tako močno kot, da sem bila istočasno tu in tam. Z vsemi temi ljudmi sem odhajala iz telesa in se vračala v telo. Zraven pa sem opazovala očeta, ki je odhajal in se vračal v telo.

✰Takrat, ko je umiral oče sem se oblačila v črnino, ker je bila to modna muha. Znanec me je vprašal: "Ali ti je kdo umrl?" Jaz pa sem mu odgovorila: " Ne še, bo pa kmalu." In res se je  zgodilo. Zadnji dan obiska v bolnišnici pri očetu (šel je na operacijo žolčnika, kjer je prišlo do komplikacij, zato je imel ponovno operacijo naslednji dan. Ležal je izmenično na oddelku in oddelku intenzivne terapije 6 mesecev), je bil priključen na respirator, (aparat, ki diha namesto bolnika), ni mogel več govoriti, bil pa je pri zavesti. Začel je z roko odmahovati, da je konec, da ne more več ... 

✫Samo skozi šipo sem ga lahko opazovala in mu po telefonu povedala nekaj tolažilnih besed ... po licih so mi začele teči solze ... Nisem vedela ... Kaj naj mu rečem? ... To čutenje ... njegova stiska ... moja zmedenost in prisotnost bolečine ... 

✰Bilo je po praznikih prvega maja. Zvečer sem si želela, da bi se zgodil čudež, da mi ne bi bilo treba  v šolo.

Zazvoni telefon ... oglasi se sestra ... naenkrat zaslišim kako zakriči: "NEEEEE" ... oče je umrl ...

SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte ✪ 


Vir slik:

-https://www.google.si/search? q=lo%C4%8Denje+du%C5%A1e+od+telesa&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwj6iP7-4t7YAhXFYlAKHSsfCswQ_AUICigB&biw=1366&bih=662#imgrc=FnP4ucjESqttpM:
-https://www.google.si/search?q=obsmrtna+do%C5%BEivetja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiB57Pi3O3YAhWImbQKHZ2wDjEQ_AUICygC&biw=1366&bih=613#imgrc=jookzYOQ5E3MmM: