sobota, 27. januar 2018

20. Del OBILJE nebeških bitij



 Hvala Bogu, da nas sedaj podpirajo na vseh življenjskih in duhovnih področjih obstoja. Zavedanje ljudi se prebuja. Pomočniki vseh duhovnih vrst bdijo nad nami, samo prositi jih moramo za pomoč, da se lahko vključijo v naš svet. Poteka boj med dobrim in zlim. Naše je samo to, da sledimo dobremu, božanskemu in da gremo s svetlobo naprej. Korak za korakom, tako kot otrok, ki se uči hoditi. Najprej nekajkrat pade, se strese in pobere ter gre naprej.

 Rodili smo se kot čista in Božanska bitja, da bi sijali in živeli v brezpogojni ljubezni. Tako kot nekoč, ko smo se sporazumevali in zaznavali telepatsko. Delovali bi v najvišje dobro vseh živih bitij, ter utelesili in prizemljili vse Božansko iz duhovnega na zemeljski svet.

 Zgodaj so nas začeli vkalupljati in dresirati, da smo se čimbolj stopili s sistemom. Otrok v vrtcu še ustvarja in kreira ter zaznava božanska bitja, dokler se ga ne začne sistematično nadzorovati in mu krojiti življenje, kaj lahko počne in kaj ne. Potegnejo ga ven iz njegove ustvarjalnosti in notranjosti, tako da sčasoma pozabi svojo pravo izvorno naravo in kreacijo. 

 Moja hči je v vrtcu pisala in sama ilustrirala knjigice, risala, pela ...; danes ko ji rečem naj nariše kar čuti njena duša, mi pravi, da ne ve, kaj bi narisala. Vse so jim načrtovali; kaj naj rišejo, kdaj naj rišejo, celo kako ... Sedaj v srednji šoli, pa so prenehali risati. Dobro so opravili delo. 
Seveda jo spodbujam, da naj začuti kaj si želi ustvarjati, kreirati ... Kaj pa ostali otroci? Kdo njih spodbuja, če staršem to ni mar?
Svojim otrokom smo lahko vzgled samo tako, da počnemo to kar čutimo in to kar nas veseli in kar želi naša duša. Otroci takoj prepoznajo resnico.

 V šoli jim govorijo, da se ne smejo smejati in da naj ne bodo kot otroci oz. naj se ne vedejo kot otroci. Zanimivo je to, da jih najprej odučimo, da so otroci, nato pa čez toliko in toliko let iščejo stik z notranjim otrokom. Kakšna ironija! 

 Kakšni pa naj bodo? Resni, zateženi, brez strasti do življenja, brez veselja, radosti, brez pretočnosti, brez ljubezni ... 

 Da ne govorim o tekmovalnosti. A ni zanimivo, koliko nam pomeni to, da smo prvi. Takrat se počutimo zmagovalno, pravi zmagovalci. Na otroke pritiskamo in od njih zahtevamo rezultate, namesto, da bi jih naučili SODELOVANJA, SOČUTJA, BREZPOGOJNE LJUBEZNI. Ljubljen bi moral biti samo zato KER SI, ker imaš BOŽANSKO ISKRO v sebi in tako tudi delovati.

 Otrok ve, da je smrt prehod, otrok ima v sebi sočutje, otrok brezpogojno ljubi in nas tega uči, otrok zna, ve ... vse.

Kje si se ti izgubil?

Pošiljam ti Angelske blagoslove in odgovore 





SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte  


Vir slik:
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=613&tbm=isch&sa=1&ei=ObdsWv7MKYjfwAKTxaDIBA&q=angels+in+yellov&oq=angels+in+yellov&gs_l=psy-ab.3...75029.80529.0.80881.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.KsJPEfpp3W8#imgrc=4vWREX0wDjYB4M:
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=662&tbm=isch&sa=1&ei=brNsWqW7L434wALjw7-QDA&q=light+angels&oq=light+angels&gs_l=psy-ab.3...8000.10136.0.11267.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.b69cfdnwC4M#imgdii=ZhGdCRG8htVtcM:&imgrc=Co7KDjpvtoNNbM:


Ni komentarjev:

Objavite komentar