11. Del OBILJE sočutja

Hvaležna sem vam drage dušice za vaš prečudovit odziv, vaše zgodbe, ki jih do potankosti čutim in zaznavam ter vprašanja, ki mi jih pošiljate. Vem, da tema o kateri pišem ni lahka, vendar je pomembno, da gremo čez temo v svetlobo.

☼Biti prisoten pri umirajočemu zahteva, da človek pogleda vase in spusti vsa svoja pričakovanja, svoje potrebe in vse svoje misli, čustva .... in da postane prazna posoda, ki drži prostor sočloveku, ki dela bilanco svojega življenja (Zakaj se je rodil? Kakšen je bil smisel njegovega življenja? Zakaj mora že oditi s tega sveta in vse zapustiti? Kaj je naredil in kaj ni naredil dobrega v tem življenju? Na še in še vprašanj si mora odgovoriti .... ker odgovore na vprašanja pozna samo sam ....

☼Kot spremljevalec umirajočega in v tostranstvu je potrebno pregledati svojo notranjo vsebino. Stvari, ki nam ne služijo odstranimo in zavržemo, nekatere stvari zamenjamo, druge samo očistimo .... Opazujemo se, kaj razmišljamo, od kod naša prepričanja, ki nas omejujejo, zavirajo (ki, postanejo vzorci), kaj v nas sprožajo ljudje, kako se odzovemo in zakaj, naučiti se raziskati, si priznati in varno izražati svoja čustva (da ne bežimo od njih oz. jih potlačimo, zanikamo .... ) Spet smo pri zavedanju: zavedati se vsakega trenutka svojega življenja, kaj mislim, kaj čutim in zakaj .... dovoliti si sprejeti svoja čustva in jih objeti kot najboljšega prijatelja ....s tem jim damo veljavo, pozornost, da lahko obstajajo ....

☼ Zavedati se je potrebno, da smo eden drugemo ogledalo. Kar nas moti pri drugem, je v nas samih, na nekem področju. Lažje sprejmemo pozitivne stvari pri sočloveku, kar je tudi v nas, kot negativne. Naš ego (lažni jaz) ne sprejme (ker se bori za svoj obstoj), stvari, ki so za nas slepa pega; teh negativnosti pri drugih kot svoje, zato ker je »on« popoln.

☼ Ko izpraznimo svoje »navlako« takrat lahko postanemo prazna posoda in držimo prostor nekomu drugemu. Vstopimo v svoj sveti prostor in takrat lahko sočutimo umirajočega. Smo prazni in pretočni in lahko občutimo vse vrste občutkov umirajočega (od faze zanikanja, jeze,  do pogajanja, depresije in na koncu sprejetja smrti) vendar se ne stopimo z njegovimi občutki.  Zakaj ne? Ker nas lahko odnese oz. trpimo z njim kar ni naš namen, saj mu to ni v oporo. Naš namen je, da se sooči s smrtjo in varno odide v onostranstvo.

☼ Dostikrat sočutje mešamo z usmiljenjem. Usmiljeni smo takrat, ko zrcalimo svoja čustva v druge oz. se nam smilijo, nekako vidimo sebe v njih in se preveč stopimo z njihovimi čustvi ter ne znamo izstopiti. V nas se porajajo vprašanja »Kaj če bi bil jaz na njegovem mestu? Kaj, če bi se to zgodilo mojim?« ....

☼ Delati v dobro ljudi pomeni, delati to brez pričakovanj, da dobimo kaj nazaj. Samo naredimo in gremo naprej. Odvežemo se od vseh vrsti vzgibov, nagrad, pohval ....

SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte ✪ 


-https://www.google.si/search?q=sending+you+a+guardian+angel&sa=X&biw=1366&bih=662&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=OtyYdrQKd5lgOM%253A%252C6h2QXsBoXanmgM%252C_&usg=__i5PMIQZt5H8nP-oxMnZQfJMGiTU%3D&ved=0ahUKEwj955upjorZAhXBshQKHQ8XCwkQ9QEILTAC#imgrc=rJVuFGXX2L5-6M: