ponedeljek, 29. januar 2018

21. Del OBILJE točke preobrata







Kar je človek pokvaril, uničil, umazal ... lahko popravi samo Bog, Božja volja.

 Ko smo v krizi, ko se počutimo nemočne in nimamo moči, da bi šli naprej; ko se utapljamo v lastnih dvomih, nejeveri se nam vse to odslikava v zunanjem svetu. Ko imamo probleme in ne vidimo izhoda, takrat se zavejmo ..., samo za trenutek ... ter vse težave in probleme predajmo Bogu in nebeškim bitjem. 

 To naredimo zato, ker se  je naš um in posledično naš ego, ki se giba znotraj njega; čisto stopil s temi problemi in našo miselno strukturo. Zato pa ne vidimo izhoda, ker se vrtimo v začaranem krogu in ne vidimo poti ven iz tega.

 V tej temi, v kateri se gibamo dan za dnem, v tem občutku, da smo žrtve, da ne zmoremo več, da so nam drugi krivi ... je potrebno narediti PREOBRAT; za trenutek se ustavimo ... in vse predajmo Bogu, Angelom in ostalim božanskim bitjem ... 


  Takrat pomaga molitev, prošnja za pomoč Bogu, Angelom ... , saj vemo, da se lahko vključijo v naš tok življenja samo, če jih PROSIMO ... Zakaj gremo raje v vlogo žrtve, kot da prosimo?

 Ko prosimo, nam je celotno stvarstvo na razpolago, da nam pomaga. Mi pa se moramo samo odpreti in prisluhniti znakom in znamenjem, ki prihajajo k nam, v obliki občutkov, misli, besed, napisanih stavkov ...

 To pregrado med egom, ki je iluzija ločenosti in božanskim življenjem na zemlji  smo si ustvarili sami. Zato sprejmimo odgovornost za vse svoje misli, občutke in dejanja in vzemimo svojo moč, ki smo jo predali drugim nazaj. Čaka nas lekcija potrpežljivosti, da se vse postavi na svoje mesto, tako kot mora biti, v naše najvišje dobro.

 Zato drage duše, spustimo vso jezo, zamere, dvome, bolečine in vse pregrade, ki smo jih zgradili okoli svoje čudovite, svetleče duše, da zasije v vsem svojem sijaju in bodimo pretočni, radostni, veseli, ljubeči, igrivi ... Bodimo svetloba v sebi in prepoznajmo jo tudi v drugih. Več kot dajemo in smo, več dobimo nazaj. 

Pošiljam vam Angelski Blagoslov preobrata


SE NADALJUJE ...

Nataše Eršte



Vir slik:

-https://www.pinterest.com/pin/305681893438186230/
-https://www.google.si/search?q=infinity+yellow&tbm=isch&tbs=rimg:CTtsDCd8desMIjhEW4aetB0995kThMEvelo3QswDzKW2pHK0P7G-nokSXV0Fv_1PJpFccOOQ_1tQXRil3Exhb9fnOCLyoSCURbhp60HT33EZpok0omSVnqKhIJmROEwS96WjcR7Rl49R3uMdsqEglCzAPMpbakchFb0q224pOkuSoSCbQ_1sb6eiRJdEaOhbsl1p85RKhIJXQW_188mkVxwRRAhxfEg-8iMqEgk45D-1BdGKXRG53rGTkJlxiSoSCcTGFv1-c4IvEfEPyMgDITNW&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwip9ryjnP3YAhWQb1AKHSDCAU4Q9C8IHw&biw=1366&bih=613&dpr=1

sobota, 27. januar 2018

20. Del OBILJE nebeških bitij



 Hvala Bogu, da nas sedaj podpirajo na vseh življenjskih in duhovnih področjih obstoja. Zavedanje ljudi se prebuja. Pomočniki vseh duhovnih vrst bdijo nad nami, samo prositi jih moramo za pomoč, da se lahko vključijo v naš svet. Poteka boj med dobrim in zlim. Naše je samo to, da sledimo dobremu, božanskemu in da gremo s svetlobo naprej. Korak za korakom, tako kot otrok, ki se uči hoditi. Najprej nekajkrat pade, se strese in pobere ter gre naprej.

 Rodili smo se kot čista in Božanska bitja, da bi sijali in živeli v brezpogojni ljubezni. Tako kot nekoč, ko smo se sporazumevali in zaznavali telepatsko. Delovali bi v najvišje dobro vseh živih bitij, ter utelesili in prizemljili vse Božansko iz duhovnega na zemeljski svet.

 Zgodaj so nas začeli vkalupljati in dresirati, da smo se čimbolj stopili s sistemom. Otrok v vrtcu še ustvarja in kreira ter zaznava božanska bitja, dokler se ga ne začne sistematično nadzorovati in mu krojiti življenje, kaj lahko počne in kaj ne. Potegnejo ga ven iz njegove ustvarjalnosti in notranjosti, tako da sčasoma pozabi svojo pravo izvorno naravo in kreacijo. 

 Moja hči je v vrtcu pisala in sama ilustrirala knjigice, risala, pela ...; danes ko ji rečem naj nariše kar čuti njena duša, mi pravi, da ne ve, kaj bi narisala. Vse so jim načrtovali; kaj naj rišejo, kdaj naj rišejo, celo kako ... Sedaj v srednji šoli, pa so prenehali risati. Dobro so opravili delo. 
Seveda jo spodbujam, da naj začuti kaj si želi ustvarjati, kreirati ... Kaj pa ostali otroci? Kdo njih spodbuja, če staršem to ni mar?
Svojim otrokom smo lahko vzgled samo tako, da počnemo to kar čutimo in to kar nas veseli in kar želi naša duša. Otroci takoj prepoznajo resnico.

 V šoli jim govorijo, da se ne smejo smejati in da naj ne bodo kot otroci oz. naj se ne vedejo kot otroci. Zanimivo je to, da jih najprej odučimo, da so otroci, nato pa čez toliko in toliko let iščejo stik z notranjim otrokom. Kakšna ironija! 

 Kakšni pa naj bodo? Resni, zateženi, brez strasti do življenja, brez veselja, radosti, brez pretočnosti, brez ljubezni ... 

 Da ne govorim o tekmovalnosti. A ni zanimivo, koliko nam pomeni to, da smo prvi. Takrat se počutimo zmagovalno, pravi zmagovalci. Na otroke pritiskamo in od njih zahtevamo rezultate, namesto, da bi jih naučili SODELOVANJA, SOČUTJA, BREZPOGOJNE LJUBEZNI. Ljubljen bi moral biti samo zato KER SI, ker imaš BOŽANSKO ISKRO v sebi in tako tudi delovati.

 Otrok ve, da je smrt prehod, otrok ima v sebi sočutje, otrok brezpogojno ljubi in nas tega uči, otrok zna, ve ... vse.

Kje si se ti izgubil?

Pošiljam ti Angelske blagoslove in odgovore 





SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte  


Vir slik:
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=613&tbm=isch&sa=1&ei=ObdsWv7MKYjfwAKTxaDIBA&q=angels+in+yellov&oq=angels+in+yellov&gs_l=psy-ab.3...75029.80529.0.80881.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.KsJPEfpp3W8#imgrc=4vWREX0wDjYB4M:
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=662&tbm=isch&sa=1&ei=brNsWqW7L434wALjw7-QDA&q=light+angels&oq=light+angels&gs_l=psy-ab.3...8000.10136.0.11267.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.b69cfdnwC4M#imgdii=ZhGdCRG8htVtcM:&imgrc=Co7KDjpvtoNNbM:


petek, 26. januar 2018

19. Del OBILJE sprejemanja in dajanja




V določenem trenutku življenja, vsak človek pride do tega, da se odloči, ali bo delal v dobro ljudi, ali ne. Saj je bilo starodavno znanje dostikrat zlorabljeno; zaradi zunanje moči, oblasti in nadzora človeške rase. Čeprav se vse kar počnemo vrne kot bumerang, naj bo to v prejšnjem življenju ali pa v tem, se s tem še vedno ne ukvarjamo in ne razrešujemo. Še vedno druge krivimo za naše misli, občutke in dejanja, še vedno ne vidimo skozi iluzijo. Namesto, da bi živeli po Zakonu privlačnosti in ga do potankosti preučili, ga začutili in ponotranjili ter živeli po njem, raje živimo po zemeljskih zakonih. Ti pa nas veselo odpeljejo stran od sebe od svojega bistva. Sčasoma pozabimo, kdo smo, zakaj živimo, kaj radi počnemo, katere so naše radosti, kakšno je naše poslanstvo, kateri so naši talenti ... 

 Naučili so nas dajati; ne samo materialnih stvari, predvsem našo pozornost, ki jo na vsakem koraku kradejo. Ob cestah so panoji z reklamami, v trgovskih centrih je toliko reklam, luči ... da otroci in odrasli postanejo razpršeni, televizija in radio pa so zbiratelji človeške energije,  ... 


Res je, da imamo svobodno voljo in se sami odločimo kam bomo usmerili svojo pozornost in posledično svojo energijo. Zato sta ZAVEDANJE in PRISOTNOST ključnega pomena.

Res je, da smo iz prejšnjih življenj pozabili večino stvari, saj smo šli skozi reko pozabe. Bilo bi pretežko breme, da bi se vsega spominjali predvsem negativnih stvari in tega kar se še nismo naučili. To pa je Božja milost, saj živeti z bremeni preteklosti ni prijetno. Ko pa se nam določene stvari ponavljajo, je dobro, da se ustavimo in pogledamo od kod in zakaj se to ponavlja.

 V življenju je ravnotežje najpomembnejše. Z veseljem in ljubeznijo dajajmo in sprejemajmo. Lekcijo sprejemanja pa se naučimo, ko se notranje zavedamo in pogovorimo sami s seboj, da SMO VREDNI in da SI ZASLUŽIMO. 

 Najmočnejše orodje je ljubezen do sebe. Sprejeti sebe kakršen sem in takšen kakršen sem, sem krasen in čudovit, saj sem narejen po BOŽJI PODOBI. 
Naj se to zasidra v našo zavest.


Angelski blagoslov



SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte



Vir slik:-https://www.google.si/search?q=angels+of+abundance&tbm=isch&tbs=rimg:Cd1ka10DD8rkIjgHHk3i-2-tJCzXGYtbxKuvTnEIpXsvtzuXI7nnAFzf2AAcoUz8le8nKRslR3STHlCtUnFvhWByRyoSCQceTeL7b60kERawKYxE93YmKhIJLNcZi1vEq68RiSp12yRWUScqEglOcQiley-3OxEdQHceoOrC5yoSCZcjuecAXN_1YEccNkgcRAX3SKhIJAByhTPyV7ycRWVUkjftmJw8qEgkpGyVHdJMeUBE2hnXbncJZCSoSCa1ScW-FYHJHEYiyDRynqYn5&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwiBhKKSz-3YAhUPKFAKHSJHA3kQ9C8IHw&biw=1366&bih=613&dpr=1#imgdii=SnYh6gG_e_4Q3M:&imgrc=AByhTPyV7yez4M:

- https://www.google.si/search?q=angels+of+abundance&tbm=isch&tbs=rimg:CS6xBPZiSygEIjgZJcZ-B9sbqOubEJ5SpFhdBQqN8zySWREh_1DXqsH3wRQShcO5BTfd0j-Sy3NPFOFurmqFIv0K4myoSCRklxn4H2xuoEV5ZaD5UOOiQKhIJ65sQnlKkWF0RJ56_1DI8GuhYqEgkFCo3zPJJZERFBo-u-3WzN5SoSCSH8NeqwffBFEfUCYeDNt6dyKhIJBKFw7kFN93QRHSKhjIQkgpkqEgmP5LLc08U4WxGcBYyjcSZoiSoSCauaoUi_1QribEV-qWc_160u6l&tbo=u&sa=X&ved=0ahUKEwjy_YavzO3YAhWEmLQKHS4eBAIQ9C8IHw&biw=1366&bih=613&dpr=1#imgrc=lyYRAoWHBbQHFM:

sreda, 24. januar 2018

18. Del OBILJE pretočnosti



Vse v življenju je valovanje, je gibanje ... Edina stalnica v življenju je sprememba. Zemlja se vrti, letni časi se menjavajo, morje se giba v ritmu plime in oseke, ljudje se rojevamo in umiramo, prehajamo iz tostranstvo v onostranstvo in obratno, potujemo iz ene dimenzije v drugo ...

 Naše telo pa je sestavljeno iz vode, več kot polovica telesa. V telesu je takšna pretočnost kot v vesolju, saj smo mi mikrokozmos v makrokozmosu. Telo ima svojo inteligenco, ve kaj mora narediti, da vse teče točno tako, kot mora biti, saj ima vsaka celica in vsak organ svojo nalogo kaj naj počne. Ima zdraviteljske sposobnosti, ko mu prisluhnemo ter se umirimo in utišamo svoj um. 

✰ Um umirimo lahko z meditacijo, dihanjem, opazovanjem samega sebe ter prisotnostjo v tem trenutku ... zato, da se zavemo telesnih, umskih in čustveni blokad, ki jih razrešimo tako, da jih prepoznamo z notranjim očesom, pogledom. Ko se jih zavemo, je to prvi korak do osveščanja, nato jih sprejmemo in jim damo veljavo, da jih lahko spremenimo oz. spustimo. To je dobro narediti zaradi naše pretočnosti, lahkotnosti in lažjega sledenja našim ciljem in našim sanjam. Tako kot otroci, ki se udarijo ali padejo, zajokajo že naslednji trenutek pa nekaj drugega prevzame njihovo pozornost. In spet so radostni, igrivi in pretočni. Vse je kot valovanje, kot čudovita pesem.

 Naša pretočnost, naša lahkotnost se pozna na vseh področjih življenja. Kar damo od sebe in sebi se nam pomnoženo povrne. Več ljubezni kot damo sebi in od sebe več jo prejmemo, več pozornosti damo sebi in drugim, več jo dobimo nazaj ... 

 Bodimo radostni, ljubeči, igrivi ... Naj vse teče lahkotno kot metulji in igrivo kot veter na polju, ki se nežno zaganja v polje polno pšenice. Občutimo za hip to lahkotnost in se prepustimo igri življenja.





SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte

Vir slik: 
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=662&tbm=isch&sa=1&ei=EedmWuHKK4yasAexwako&q=angels+of+abundance&oq=angels+of+abundance&gs_l=psy-ab.3...6581.11634.0.11921.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.hN0vuczKxH8#imgdii=SSqkcN4cToB8xM:&imgrc=rUzXEDq_cUgwqM:

-https://www.google.si/search?q=light+effect+wings&tbs=rimg:CWHcbP9_1xhAzIjiNxx8fec3XpY_1KW3vLGd_1FugXHjTb5UvKAeGc1eLB26F6lmbocPn234qaxm5E_10fRQeIRPSjJf1yoSCY3HHx95zdelEcmRvXrAfsxGKhIJj8pbe8sZ38URWhzR9ipQZjcqEgm6BceNNvlS8hHvCOq6YpkKQCoSCYB4ZzV4sHboETm-2t2XUu-3KhIJXqWZuhw-fbcRMU2NYa3xLXIqEgniprGbkT_1R9BGGRoqrYVDidSoSCVB4hE9KMl_1XETaUKYfIatOF,ic:specific,isc:pink&tbm=isch&source=lnt&sa=X&ved=0ahUKEwjb0Z231e3YAhWO2qQKHXuIDr4QpwUIHg&biw=1366&bih=613&dpr=1#imgrc=5oAQUHkiKQ-n_M:

torek, 23. januar 2018

17. Del OBILJE zaupanja








  Danes bom pisala o zaupanju, naj bo vse izrečeno in narejeno v tostranstvu, v tem življenju, zato smo tukaj.

V otroštvu pridobimo varnost in zaupanje vase od očeta. Zavejmo se, da je oče bil in je samo človek, ki ima svoje pozitivne in negativne vidike. Delal je tako kot je znal in vedel. Če bi znal drugače, bi sigurno to naredil. Oglejmo si svoj film otroštva z lahkoto in ljubeče. Sprejmimo vse kar se nam prikaže in potegnimo ven rdečo nit. Odpustimo očetu, materi in sebi ter vsem ostalim.

♥ Ko sem prebrala zapis o razočaranju, ki ga imamo o ljudeh, sem začutila, da to delim z vami in pišem o tem. Kako se radi pritožujemo nad ljudmi in s prstom kažemo na njih, ta mi je naredil in je kriv za to, ta mi je naredil in je kriv za ono ... Kako je lažje kriviti druge ljudi, da so krivi za naša razočaranja in ostale občutke ter ostati in biti v vlogi žrtve. Ni lahko odstraniti te iluzije; lažje vidimo lepoto v drugih in lepe stvari, se pravi pozitivni vidik in se s tem istovetimo ter to sprejmemo kot našo zrcalno sliko, kot pa negativni vidik. Pri negativnem vidiku so prisotne zraven besede "ampak to ni moje, jaz nisem takšen"... 

Zanimivo je to, da krivimo druge ljudi za svoja čustva, dogodke, stvari; namesto, da bi sprejeli odgovornost za svoje misli, občutke, dejanja in bi se ustavili, začutili svojo notranjost in se vprašali: "Kaj čutim? Zakaj tako čutim? Kje sem sam takšen? Na katerem področju?" ter si odgovorili na ta vprašanja, da bi prišli do svojega bistva. Saj se naša notranjost zrcali v našo zunanjost.  

 Res je, da se spet dotaknemo svoje bolečine, ki jo je potrebno sprejeti, ji dati veljavo in jo objeti kot majhnega otroka. Samo tako, se bo sprostila ujeta energija naših potlačenih čustev; ki se je aktivirala neodvisno od naše zavesti, torej iz naše podzavesti. Tukaj bodimo nežni in ljubeči do sebe. 

Potrebno je imeti zaupanje v notranjo moč, v naš višji jaz, da to lahko razrešimo ker nam koristi v naše najvišje dobro. Še en kamenček v mozaiku smo razrešili. Pohvalimo se. Tudi to je obilje in ljubezen do sebe.


Pošiljam vam Blagoslove Angelov


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte



Link slike:
- https://www.pinterest.com/pin/411657222160990686/

ponedeljek, 22. januar 2018

16. Del OBILJE odpuščanja







Ko se posvetimo uresničevanju svojih sanj v tostranstvu, da nam kasneje v onostranstvu ne bo žal in ne bo potrebe se vračati v fizični svet, dajmo vse kar nam ne služi v naše najvišje dobro spusti in odpustimo vsem ljudem, ki smo ji kadarkoli srečali in so nas prizadeli ter nam povzročili občutke zamere. Govorim o tem, ko so nas ljudje prizadeli (morda se sploh niso zavedali), nas pa te občutki še kar preganjajo ali pa smo jih potlačili.

Ko smo polni jeze, zamere, bolečine in žalosti, v našem srcu prostora ni prostora za ljubezen in radost, ni pretočnosti in lahkotnega življenja. Ali ste že videli, da bi nam dojenček ali otrok zameril? Ali pa pes?  Ali pa katerakoli žival? Morda trenutek ali dva, nato pa gredo naprej v življenju. Vsa čustva lahko v trenutku spustijo in že nadaljujejo svoje življenje; dojenček joka ali se smehlja; otrok se igra, pes laja ali maha z repom od veselja ...

Odpustimo jim saj ne vedo kaj delajo, je dejal že Jezus. Odpustimo jim zato, da je nam lažje, da nas ne bremeni in da se osvobodimo. To ne pomeni, da se strinjamo z njihovimi dejanji.  

Dobro je, da odpustimo tudi sebi za stvari, ki smo jih naredili in nismo ponosni nanje, ker če bi znali, če bi hoteli ali če bi zmogli, bi to takrat naredili drugače. Odpustimo si in se osvobodimo, ker ODPUŠČANJE OSVOBAJA. Nato pa stopimo svobodno naprej in uresničimo svoje sanje.

Zato opazujmo svoje misli; kaj mislimo, kakšne misli imamo, kam usmerjamo svoje misli, saj naše misli nato sprožijo občutke, občutki pa naše počutje, razpoloženje. Energija gre tja kamor usmerimo svoje misli. Zato izbirajmo ljubeče in veličastne misli, sanjajmo z odprtimi očmi in občutimo svoje sanje, kot da se že dogajajo. In to privablja v naše življenje OBILJE uresničenja naših sanj.


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte   


Link slike:
-https://www.pinterest.co.uk/pin/351703052121065664/

nedelja, 21. januar 2018

15. Del Obilje uresničevanja sanj




Življenje na zemlji nam je odmerjeno. To bi se morali zavedati vsak dan posebej, samo na tak način, bi lahko bili bolj kreativni, ustvarjalni in bi lahko sledili svojim sanjam. To je tudi eno od največjih obžalovanj umirajočih, da niso sledili svojim sanjam. 

 V življenje se rodimo kot nepopisan list papirja. Na njega napišejo svoje starši, vzgojitelji, sošolci, učitelji, znanci, prijatelji ... Besede kot so žaljivke in nesramnosti, ki so nam jih govorili, so nas prizadele in smo jim verjeli, ker smo bili tako čisti in nedolžni, saj smo bili otroci, s tem pa smo prevzeli njihova prepričanja, njihove vzorce, načine mišljenja, čustvovanja, reagiranja ... za svoje.

♥ To nas je zaznamovalo toliko časa, dokler si nismo dali oz. si ne damo dovoljenja, da to ozavestimo in spremenimo ter se odločimo za drugačno življenje in to je za življenje v ljubezni, radosti in svetlobi.

Prepričali so nas, da nismo vredni, da si ne zaslužimo  in da ne bomo zmogli uresničiti svoje sanje. In smo jim verjeli.

♥ A sanje so ... in pritiskajo na nas in se želijo uresničiti, zdaj in tukaj na zemlji, v tostranstvu. 

Dovolimo si iti iz cone udobja in se vprašajmo kaj si želimo ter se odločimo in to naredimo. Pokažimo se svetu, zakaj smo tukaj, v čem smo najboljši in zakaj bo svet z našimi talenti, sposobnostmi boljši. Spustimo strah in dober dan ZAUPANJE in POGUM.



Pošiljam vam Angela obilja



SE NADALJUJE ...


Nataša Eršte



Avtorska slika: Angel obilja

sobota, 20. januar 2018

14. Del OBILJE poguma





Danes želim pisati o Obilju pogumu, ki me preveva skozi vse te dneve, ko pišem ta blog. Hvaležna sem do vesolja in še čez; sebi, vsem vam, mojim duhovnim vodnikom, angelom, nadangelom, Bogu in celotnemu stvarstvu ... Predvsem ker vidim, da nas tema o tostranstvu, umiranju, smrti in onostranstvu vse zanima.

Odločila sem se in začela pisati, saj je v meni vrelo in vrelo. Vsi ti občutki, da lahko komu osvetlim in polepšam življenje so božanski. Po jasni odločitvi pride pogum in te potiska naprej vsak dan znova in znova. Vse je kot valovanje.

Lahko bi rekli, da je pogum odsotnost strahu. Predem pridemo do poguma se je potrebno soočiti s strahovi, svojimi prepričanji, ki nas leta držijo v okovih, ker jim verjamemo in zato ne moremo biti svobodni. Leta in leta so nam vcepljali v glavo besede, stavke pravzaprav njihova prepričanja (starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji, celo prijatelji ...) Sedaj je čas, da jih  spustimo ali zamenjamo. Vsakemu posebej naklonimo čas in si ga ogledamo, morda napišemo in preverimo ter se vprašamo: " Ali mi to prepričanje še služi!" Ko se zavemo, da nam več ne služi, mu dovolimo, da gre in s tem se osvobodimo. Najdemo si svoje besede, stavke, da naj postanejo naša pozitivna prepričanja. Enako naredimo kot so nam; govorimo si jih dan za dnem, jih občutimo, smo hvaležni za njih in slej ko prej postanejo naša prepričanja.

Poglejmo v oči tudi strahu, saj je enakovreden nasprotnik. Naš prijatelj je, ko smo življenjsko ogroženi in nas lahko reši. Aktivira telo, da se bojujemo ali zbežimo, ko je prisotna nevarnost. Pogovorimo se z njim, odgovorimo mu na vsa vprašanja, ki jih postavlja. Saj veste, da se giba v glavi, v našem umu in nas prepričuje, zakaj je boljše, da nismo pogumni, da se ne izpostavljamo in smo v coni udobja.  Nihče nas ne bo prizadel, ranil; res pa je da tudi živimo ne. Smo kot zombiji - ne živi ne mrtvi; telo živi, naša bit pa ne. Ni radosti, ni veselja, ni živosti, ki jo imajo otroci, ki se veselijo drobnih stvari. Ni pretočnosti. In če mu prisluhnemo, ter se stopimo z njim; svojih sanj, želja in hrepenenj ne bomo nikoli dosegli.

 Sama sem se tudi pogovarjala s svojim strahom. Začel mi je postavljati vprašanja: "Pa kaj je s teboj narobe? Koga sploh zanima ta tema? Kdo bo bral te težke teme? To nikogar ne zanima? Kaj če te bodo nadlegovali? Kaj če se ti bodo posmehovali, te ogovarjali? A je vse to sploh res? Bilo je nešteto,  kaj če ... Bla, bla, bla, bla ... 

V trenutku, ko sem dojela, kaj počne moj um v imenu strahu, sem se odločila in začela pisati. Tako enostavno je to. Tako svobodno se počutim ...


 Drage duše Ovijam vas v plašč ljubezni in poguma. V imenu poguma lahko pošljete javna vprašanja,komentarje. Hvala vam.


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte



Link slike:
https://www.google.si/search?biw=1366&bih=613&tbm=isch&sa=1&ei=sX1gWsu_NoHJwQLNm72oCQ&q=angel+za+pogum&oq=angel+za+pogum&gs_l=psy-ab.3...7338.9843.0.10317.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.pSsRsep-rOM#imgdii=aMcgtBLqVRgOgM:&imgrc=5a09HxuTLKTuhM:

petek, 19. januar 2018

13. Del OBILJE sprejemanja sebe, takšne kakršni smo




 Najhujše izdajstvo v življenju je, ko izdamo sami sebe. Zakaj? Zato ker drugim lažje odpustimo kot sebi. 


To sem dojela, ob odpiranju vaših prošenj za prijateljstvo na FB strani, drage duše. Ko sem si ogledovala profile me je prešinilo: "O moj Bog! Vse se vidi na slikah oz. na "ne" slikah." Kdo ste, kaj počnete, kakšna je vaša energija ..


♥ Kako lahko človek, tako zanika samega sebe, da si ne upa dati svoje slike na profil? Ali pa to, da pretirava in se pretirano razkazuje in slači? Kaj je za vsem tem? Kakšno razmišljanje, strahovi, zanikanja ... 

Vsi smo na istem čolnu, da se prebudimo. Da prepoznamo svoje strahove, jezo, bolečino, zanikanja, da to sprejmemo in pozdravimo. 

♥ Tudi sama si občasno nadenem zanko strahu. Tako se mi je zgodilo pri menjavi bloga. Nisem tehnični tip, samo če je nujno potrebno. Pomagala mi je hči (za kar sem ji izredno hvaležna), želela mi je nekaj dopovedati, vendar je nisem slišala. Ker je bil strah pred tem, da to ne znam močnejši ... V tistem trenutku sem dovolila strahu, da se je stopil z menoj. Nisem je bila sposobna slišati, niti razumeti kaj mi govori. Počutila sem se kot majhen, nebogljen otrok, ki je zlezel vase. Namesto, da bi občutke sprejela in spregovorila z njo o njih ali stopila korak stran od njih; so me popolnoma prevzeli in prebudil se je  moj ego ... konflikt je bil neizbežen ... Hči je to razumela kot, da je nočem poslušati ....

 Naučila sem se, da ni nikoli dovolj izražanja ljubezni do sebe saj se prehitro stopimo s čustvi in občutki. Strah, jeza, žalost ... nam hitro zameglijo vse čute in nismo sposobno sprejemati nove informacije, kaj šele širiti ljubezen, radost, mir ...



Kako pravzaprav spoštovati in sprejeti sebe takšne kakršni smo?  


  • S tem ko poslušaš svoje telo, ko ti govori, kdaj je lačno, žejno in kdaj želi odvajati.
  • Ko zadovoljiš osnovne življenjske potrebe. 
  • Ljubezen do sebe ni samo negovanje svoje zunanjosti, ampak tudi svoje notranjosti; zavedanje in sprejemanje vseh vrst občutkov  ... 
  • Znati reči "NE" ko je to potrebno.
  • Postaviti meje na ljubeč način. 
  • Dajati sebi vse, kar smo kadarkoli pričakovali od drugih ...


♥ Ker če na bomo to razrešili v tostranstvu, bomo s seboj odnesli v onostranstvo in se ponovno učili iste stvari, saj vse ostane v naši zavesti.




SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte





Vir slike:
https://www.google.si/search?biw=1366&bih=613&tbm=isch&sa=1&ei=wk5fWsy3CMP6kwXk-qT4AQ&q=angels+of+love&oq=angels+of+love&gs_l=psy-ab.3...5572.8052.0.8488.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.LbcFc_MA1iI#imgrc=k54qvSMEn-4EyM:

četrtek, 18. januar 2018

12. Del OBILJE izkušenj



Sama sem tudi doživela podobno izkušnjo bližnje smrti, v kateri se mi je razjasnilo, kaj je najpomembnejše v življenju, da je življenje Sveto in neponovljivo ter občutila brezpogojno ljubezen, mir, radost ... 

V tistem obdobju, mi je bilo nekako vseeno za večino stvari, samopodobo sem imela nizko, nisem se cenila, nisem se znala sprejeti takšno kot sem, kaj šele, da bi se imela rada. Ta globoka ranjenost pa je v trenutku zavedanja in notranjega  fokusa izginila. Nadomestila jo je čista ljubezen in radost, povezanost kot, da bi padla v svojo notranjost ali pa se stopila z njo. Bila sem zunaj in znotraj hkrati. Lahko sem gledala svojo kri kako teče po žilah, bilo je vse tako lahkotno, vse mi je bilo jasno, razodeto ... istočasno pa sem pila kavo s prijateljico in ji to razlagala. Bilo mi je tako zabavno. 

To je trajalo nekaj časa, bila sem v stanju blaženosti, celo pogovarjala sem se lahko s svojim pokojnim očetom in mu odpustila, da je kar tako odšel. 

Vse je bilo tako popolno, da mi je postalo že dolgočasno ... in to me je vrglo ven. Te moje misli: "Kaj naj pa zdaj delam?" ... To delovanje, preveč misli, čustev s katerimi sem se stopila ... 

Ostala pa je izkušnja zavedanja ... h kateri me je leta in leta vodilo moje srce, moja duša, moje hrepenenje ... Toliko balasta sem si po nepotrebnem navlekla in vse to sedaj spuščam, spreminjam in brišem, ostane naj samo ljubezen, radost in svetloba.

Temu sama rečem, da se me je dotaknila Božja milost. Neizmerno sem hvaležna za vse izkušnje, ki sem ji doživela, saj brez njih danes ne bi bila to kar sem.






SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte 



Vir slik:
-https://www.google.si/search?q=angeles+de+luz&tbm=isch&tbs=simg:CAQSlgEJ2y6BrdACuM4aigELEKjU2AQaBAgVCAsMCxCwjKcIGmEKXwgDEieXCZYJvQ-UCSKJBpUJogvGC4gL2yidN9woziHgKMAohiO_1KNkohyMaMKZakc-L916BPOEjnCojuq0HUEN3NejMkGtFUtsFlq3Xrq4Ay8o53mTwxHd1OxaxEiAEDAsQjq7-CBoKCggIARIEvSDefww&sa=X&ved=0ahUKEwior5uij4rZAhXDmLQKHZYSC5AQwg4IJCgA&biw=1366&bih=662#imgrc=fsPCQObaQT8aZM:
-https://www.google.si/search?tbs=sbi:AMhZZiu4mf9dFFEpAbUaNk8Owml-7ljkg4BAVaFFHzXoPsx5NlLMYD-zSiariV3vsTiEctiSGJr3jd6EHE9AC0wAYAFL7jt5AYicFDjE1o-yb0-BfXoj1J-bQVVpbfbK2ZWvZuHg9EOScLkXxf_1mflo-0pPKipDImmYW141MFMldB8Mj6khLOKPNR-xKJTxP5Jq1mHy2cGWwfkKRzRnMgNDnCMwylhATkru3CKUvKSpyPvGkFzNmay30Jd95QDAFJra0McQ2e1elLISKCi-SkPIsde6WHGdSTeET82g5u0elX01v3RpeU-sEJ3p6qu90ZWzHc6yX3BL3ehCbpVzCpqQwPaf5tfumtA

sreda, 17. januar 2018

11. Del OBILJE sočutja





Hvaležna sem vam drage dušice za vaš prečudovit odziv, vaše zgodbe, ki jih do potankosti čutim in zaznavam ter vprašanja, ki mi jih pošiljate. Vem, da tema o kateri pišem ni lahka, vendar je pomembno, da gremo čez temo v svetlobo.

Biti prisoten pri umirajočemu zahteva, da človek pogleda vase in spusti vsa svoja pričakovanja, svoje potrebe in vse svoje misli, čustva .... in da postane prazna posoda, ki drži prostor sočloveku, ki dela bilanco svojega življenja (Zakaj se je rodil? Kakšen je bil smisel njegovega življenja? Zakaj mora že oditi s tega sveta in vse zapustiti? Kaj je naredil in kaj ni naredil dobrega v tem življenju? Na še in še vprašanj si mora odgovoriti .... ker odgovore na vprašanja pozna samo sam ....

Kot spremljevalec umirajočega in v tostranstvu je potrebno pregledati svojo notranjo vsebino. Stvari, ki nam ne služijo odstranimo in zavržemo, nekatere stvari zamenjamo, druge samo očistimo .... Opazujemo se, kaj razmišljamo, od kod naša prepričanja, ki nas omejujejo, zavirajo (ki, postanejo vzorci), kaj v nas sprožajo ljudje, kako se odzovemo in zakaj, naučiti se raziskati, si priznati in varno izražati svoja čustva (da ne bežimo od njih oz. jih potlačimo, zanikamo .... ) Spet smo pri zavedanju: zavedati se vsakega trenutka svojega življenja, kaj mislim, kaj čutim in zakaj .... dovoliti si sprejeti svoja čustva in jih objeti kot najboljšega prijatelja ....s tem jim damo veljavo, pozornost, da lahko obstajajo ....

Zavedati se je potrebno, da smo eden drugemo ogledalo. Kar nas moti pri drugem, je v nas samih, na nekem področju. Lažje sprejmemo pozitivne stvari pri sočloveku, kar je tudi v nas, kot negativne. Naš ego (lažni jaz) ne sprejme (ker se bori za svoj obstoj), stvari, ki so za nas slepa pega; teh negativnosti pri drugih kot svoje, zato ker je »on« popoln.

Ko izpraznimo svoje »navlako« takrat lahko postanemo prazna posoda in držimo prostor nekomu drugemu. Vstopimo v svoj sveti prostor in takrat lahko sočutimo umirajočega. Smo prazni in pretočni in lahko občutimo vse vrste občutkov umirajočega (od faze zanikanja, jeze,  do pogajanja, depresije in na koncu sprejetja smrti) vendar se ne stopimo z njegovimi občutki.  Zakaj ne? Ker nas lahko odnese oz. trpimo z njim kar ni naš namen, saj mu to ni v oporo. Naš namen je, da se sooči s smrtjo in varno odide v onostranstvo.

Dostikrat sočutje mešamo z usmiljenjem. Usmiljeni smo takrat, ko zrcalimo svoja čustva v druge oz. se nam smilijo, nekako vidimo sebe v njih in se preveč stopimo z njihovimi čustvi ter ne znamo izstopiti. V nas se porajajo vprašanja »Kaj če bi bil jaz na njegovem mestu? Kaj, če bi se to zgodilo mojim?« ....
Delati v dobro ljudi pomeni, delati to brez pričakovanj, da dobimo kaj nazaj. Samo naredimo in gremo naprej. Odvežemo se od vseh vrsti vzgibov, nagrad, pohval ....


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte  


-https://www.google.si/search?q=sending+you+a+guardian+angel&sa=X&biw=1366&bih=662&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=OtyYdrQKd5lgOM%253A%252C6h2QXsBoXanmgM%252C_&usg=__i5PMIQZt5H8nP-oxMnZQfJMGiTU%3D&ved=0ahUKEwj955upjorZAhXBshQKHQ8XCwkQ9QEILTAC#imgrc=rJVuFGXX2L5-6M:


torek, 16. januar 2018

10. Del OBILJE ljubezni





In kaj je namen tostranstva, živeti na zemlji? Velik privilegij.  Biti živ, izkusiti življenje, ljubezen, začutiti in čutiti celo paleto čustev (ni bilo mišljeno, da se toliko stopimo z njimi, da npr. postanemo strah; namesto tega je potrebno zavedanja, da nas strah pred nečim brani oz. da se v stresni situaciji pripravimo na boj ali beg), občutkov, vonjav, dotikov ....

♥ Katera so bila največja obžalovanja umirajočih, ki so mi jih izpovedali umirajoči: da so premalo izkazovali ljubezen sebi, svojim ljubljenim, da si niso znali vzeti čas zase in svoje najbližje (niso znali spiti niti kave skupaj) in jim izraziti ljubezen. Niso znali uživati v drobnih stvareh in v tem trenutku. Pozabili so na to, kaj je najpomembnejše v življenju. Da je to ljubezen, radost, medosebni odnosi ... Neprestano se je odvijal »tek za boljšim življenjem«, za materialnimi dobrinami, denarjem ....

Na koncu svojega življenja so prišli do spoznanja, da je potrebno vse to izpustiti: denar, hiše, obleke, vse materialne stvari, vse odnose in najdražje ljudi, .... in čisto zadnje tudi .... dihanje .... ter navezanost na telo ....

In kaj je zares pomembno v to in ono stranstvu?  Vsi odgovori so bili in so enaki, da je to LJUBEZEN do sebe, do ljubljenih oseb, do soljudi. Delati dobro sebi, v vsesplošno dobro in za soljudi. Dan za dnem živeti življenje kot najboljša verzija samega sebe ter več učenja in sprejemanja znanja in ga predajati naprej drugim ljudem. Da smo drug drugemu vzgled ter s svojo zgodbo življenja navdihujemo druge, da naredijo potrebne spremembe.

 Tu je še čista vera in zaupanje v dobro in delati dobro, v ljubezen, v sebe in sočloveka ... Vsak trenutek svojega življenja odločamo, kako bomo živeli, kaj in kako bomo delali .... ali bomo šli v pozitivno ali negativno stran. In tukaj nastopi svobodna volja vsakega posameznika. Bolj, ko gremo v pozitivne izbire, višja in svetlejša je naša frekvenca in obratno, bolj gremo v negativno, nižja in temnejša je naša frekvenca. Tudi v onostranstvu je tako.

Glede na naše odločitve, ki ji sprejemamo v vsakem trenutku, dan za dnem se pokaže rezultat naših izbir. Lahko si zgradimo nebesa na zemlji, ali pa pekel.... naša odločitev, ki je svobodna volja.

♥ Vsi pa so bili enakega mnenja, da se naj veselimo kot otroci. Občutimo ljubezen, radost in mir. Spustimo strahove, zamere, skrbi in žalovanje (v tostranstvu umirajoči čuti žalost in bolečino svojcev – težje umre in proces aktivnega umiranja se podaljša in umirajoči bolj trpi .... predvsem, če jih svojci niso pripravljeni spustiti .... ne dovolijo jim oditi, in jih zadržujejo s pretirano bolečino, žalostjo, skrbmi ...

Tudi v onostranstvu »umrlega« oz. dušo žalujoči priklene na zemljo s pretiranim in predolgim žalovanjem, da ne gre naprej svojo »pot« v svetlobo.


SE NADALJUJE

Nataša Eršte


Vir slike:
http://atma.hr/lazarev-ako-zelite-prezivjeti-u-narednim-godinama-trebate-napraviti-ove-tri-stvari/


ponedeljek, 15. januar 2018

9. Del OBILJE sprejemanja




 Globoko ponotranjena in v molitvi z notranjim očesom vidim, kako nekaj švigne iz pet ven in nazaj nad telesom. Mislila sem, da se mi je zdelo. Tedaj pa se mi pred menoj in njenim negibnim telesom pokaže v uniformi in se smeji ter reče tako, kot mi je govorila kot je bila še živa: »Kaj je stara, a si se ustrašila?« Seveda sem se in še otrpnila zraven. Hotela sem odpreti okno, pa se ni dalo do njega. Tako me je dušilo od vse te zgoščene energije, da bi najraje pobegnila.

Zajamem sapo in se umirim.... diham .... Zahvalim se ji za izkušnjo. Vem, da me je izbrala, da bi bila ob njej, ko odide v onostranstvo. Verjetno sva se že pred tem življenjem za to dogovorili. Vedela je, da imam raziskovalnega duha v sebi. Od nekdaj sem želela vse dokazati...., preveriti....

Dokler ne dojameš ali ozavestiš, da tudi elektrika obstaja, pa je ne moreš prijeti, se je dotakniti.... lahko pa te ubije.Tudi ljubezni ne moreš prijeti, se jo dotakniti.... izsiliti .... lahko pa jo OBČUTIŠ.... ČUTIŠ.... in jo daješ naprej ....

Kaj pa lahko tukaj preveriš? Ko je vse to živa izkušnja, ki te zaznamuje.... ti odpre srce .... in zavedanje ... Te za vedno spremeni .... Kako majhni in veliki smo obenem pred »Bogom«, pred celotnim stvarstvom.

Vse pa se začne in konča z VDIHOM.


SE NADALJUJE ...

Nataša Eršte  


Avtorska slika: Nataša Eršte