sreda, 28. marec 2018

43. OBILJE hvaležnosti



Drage duše!


Hvaležnost bi morali čutiti vsak trenutek našega življenja. Bolj, ko smo hvaležni v našem življenju, bolj jo privabljamo. Postanemo magnet za hvaležnost. Dogajajo se nam čudeži, privabljamo OBILJE na vseh področjih našega življenja ...

 Opažam, predvsem v velikih institucijah, javnih obveščanjih, klepetih na kavi... da se dogaja se nasprotno. Občutiti je nehvaležnost in obtoževanje, jamranje in slabo voljo. 

 Vprašanje pa je, kdo nam je kriv, da živimo, kot živimo. Odgovor je jasen. Krivi smo si sami. Že zjutraj, ko vstanemo, je pomembno kako razmišljamo. Katera je  naša prva misel. Ali bomo HVALEŽNI, ali bomo zopet "nergali" in si pumpali možgane z negativnimi misli. Ena sama negativna misel takoj pokliče 100 negativnih prijateljic - misli. In potem je veliko težje oditi v pozitivno vibracijo. Zanimivo je, da se nekateri ljudje prav odločijo, da bodo konstantno negativno nastrojeni in bodo spravili oz. se trudijo, da bi bili okoli njih vsi slabe volje.

 Ali se sploh zavedamo kaj delamo kolektivnemu nezavednemu z našim vedenjem. Vsa negativna čustva se zasidrajo v nekakšen veeeelik "črn oblak" (kolektivno nezavedno), ki ima svoj obstoj in "živi" po svojih načelih. Ta "črn oblak" se zadržuje nad vsemi nami in samo čaka, da nam pade raven energije oz. ko smo na nizki vibraciji (negativna čustva) se priklopimo še mi na njega oz. on na nas in dodajamo svojo energijo v njega, namesto v kreiranje svojega življenja.

 Ljudje vsevprek krivijo eden drugega za njihova dejanja, misli, čustva ... kdo je "kriv", namesto, da bi pometli pod svojim pragom. Da ne govorimo o opravljanju, ogovarjanju itd. S tem znižamo energijo sebi in okolici.

 Kdaj se bomo začeli zavedati, da smo čuteča bitja in da zaznavamo in čutimo katero vibracijo nam preko misli posredujejo ljudje v okolici. Ali  je res tako težko, da spoštujemo eden drugega? Saj ne rabimo imeti vseh radi in se družiti  z vsemi. Lahko si pa damo dolžno spoštovanje ker smo vsi ljudje in smo na istem čolnu. Ko se nam bo čoln ustavil, bomo šli vsi skupaj na isti kraj. 

 Resnično lahko spremenimo samo sebe. Prevzeti je potrebno odgovornost za svoje misli, čustva, dejanja ...
Očitno nas mora ZBUDITI nekaj močnejšega, kot je trpljenje, bolezen, nesreča ... namesto, da bi nas prebudila radost, veselje, svetloba in LJUBEZEN.



Blagoslavljam vas z ljubeznijo

Nataša Eršte




Vir slike:
https://www.google.si/search?q=auguri+di+buona+serata&tbm=isch&tbs=simg:CAQSlwEJLG0FbyYqEscaiwELEKjU2AQaBggVCAYIBwwLELCMpwgaYApeCAMSJvIQwQnsBM0Dggwl-hDQA2T4EIMj3SuBI4Yj3iuHI8IolyOpJM0nGjBqE4iL41u5RitnlCp-V7CX2p8k5iCQ3JAL6ii75TU1LQvEhMe8ukPQO6G0KXmwEx0gBAwLEI6u_1ggaCgoICAESBH18X9cM&sa=X&ved=0ahUKEwjPqpu475DaAhVvgaYKHe4KAFcQwg4IJCgA&biw=1366&bih=662

Ni komentarjev:

Objavite komentar