☯ Zakaj gremo tako radi v vlogo žrtve?
Zato, ker imamo občutek, da ne bomo zmogli, da vse, kar se dogaja okoli nas, zaznamo kot, da je to preveč naporno za nas. Kot v stanju stresa. Tudi naše zgodnje izkušnje, vtisnjene v našo podzavest, se neodvisno od naše zavesti aktivirajo in delujemo po ustaljenih nezavednih vzorcih.
☯ Kdaj se je to začelo?
Verjetno v otroštvu, če nismo prinesli s seboj iz prejšnjih življenj. Ko smo se kot otroci počutili osamljene, prestrašene, nerazumljene in nesprejete, ker nas niso znali imeti brezpogojno radi, nas potolažiti in objeti ter nam povedati, da nas imajo radi takšne, kakršni smo. Postavljali so nam pogoje, kakšni naj bomo, da nas bodo sprejeli in imeli radi. Pretirana skrb, neprimerne graje, pretepanje in zlorabljanje otrok, vsakršno psihično in fizično nasilje s strani staršev, sorodnikov, vzgojiteljev, učiteljev in okolice, je pustila pečat v mladih otroških dušah, kar se je skozi leta preneslo v odraslo dobo. Niti zavedali se nismo svoje prtljage, dokler se niso ponavljale enake situacije v različnih preoblekah.
Nihče nas ni naučil prevzeti odgovornost za svoje misli, občutke in dejanja. Takrat smo se naučili na svoj način pridobivati pozornost in zamenjavo za ljubezen.
To ne pomeni, da bomo sedaj krivili starše ali ostale za svoje nerazčiščene stvari. Pomembno je, da vsem oprostimo in odpustimo, ker gremo mi lahko lažje naprej v življenju. To ne pomeni, da se strinjamo s tem, kar se nam je zgodilo; to pomeni, da spustimo to in gremo naprej.
Nihče nas ni naučil prevzeti odgovornost za svoje misli, občutke in dejanja. Takrat smo se naučili na svoj način pridobivati pozornost in zamenjavo za ljubezen.
To ne pomeni, da bomo sedaj krivili starše ali ostale za svoje nerazčiščene stvari. Pomembno je, da vsem oprostimo in odpustimo, ker gremo mi lahko lažje naprej v življenju. To ne pomeni, da se strinjamo s tem, kar se nam je zgodilo; to pomeni, da spustimo to in gremo naprej.
Sedaj lahko sami prevzamemo odgovornost za svoje misli, občutke in dejanja in se zavestno odločimo, da je dovolj "vloge žrtve" in izstopimo iz razreda žrtev, ter sami sebi damo dovolj pozornosti in ljubezni, kar nam v otroštvu niso znali, zmogli ali hoteli dati.
☯ Kdo pa nas v to "vlogo" prepriča?
Komu pa še bolj verjamemo kot našemu umu, našemu egu. V otroštvu smo vse in vsem verjeli in otrok za vse krivi sebe, če ne, ga v to prepričajo. Takrat se začne pogovor v glavi, če bi bil bolj priden, poslušen, ubogljiv ... bi bil bolj zaželjen, ljubljen, sprejemljiv ... Ker je situacija preveč boleča za otroka, si ustvari obrambne mehanizme, da lahko preživi in ga manj boli.
To pomeni, da je ego začel prevzemati naše vajeti, da je postal gospodar, namesto služabnik. Kadar gremo v vlogo žrtve in se je zavedamo, takrat se je potrebno ustaviti, narediti korak vstran, pogledati kje smo se zataknili in to ozavestiti, ter se spustiti v svoje srce in se tam zasidrati.
To pomeni, da je ego začel prevzemati naše vajeti, da je postal gospodar, namesto služabnik. Kadar gremo v vlogo žrtve in se je zavedamo, takrat se je potrebno ustaviti, narediti korak vstran, pogledati kje smo se zataknili in to ozavestiti, ter se spustiti v svoje srce in se tam zasidrati.
☯ Ko smo v vlogi žrtve, se gibamo v znanem območju. Drugi so nam krivi, za naše doživljanje, občutke ... ker je to lažje, kot prevzeti odgovornost in nekaj narediti v tej smeri. Smilimo se sami sebi in ždimo v svoji luknji usmiljenja in jamranja. Dejansko takrat drugim jemljemo oz. krademo njihovo energijo, namesto, da bi se naš energetski sistem sam napajal, saj je vse okoli nas energija. Saj energijo lahko pridobivamo iz hrane, sonca, dihanja, dokler ne bomo živeli od prane. Strah pa nas pri tem še bolj ovira.
☯ Tukaj pomaga iskrenost do sebe ... da si priznamo, da se rolamo v vlogi žrtve oz. ubogi jaz, tehnika pisanja, kaj čutimo oz. katera čustva se nam porajajo, iskren pogovor s prijateljico, strokovno usposobljenim terapevtom (predvsem, če gre za težke psihične in fizične zlorabe), in/ali meditacija ... zato, da primež uma spusti. Ego je zelo izmuzljiv. Ko pa si prisoten v tem trenutku in opazuješ svoje misli, je to za njega skorajšnja smrt.
☯ Potrebno si je zastavljati vprašanja: Zakaj sem potreboval in vstopal v vlogo žrtve? ... Kaj je bilo tako hudo, da nisem mogel prežvečiti? ... Kdaj in kje se je prvič "rodila" vloga žrtve? ... Kaj sem z njo pridobil? ... Ali je sedaj dovolj, in ali lahko izstopim iz razreda oz. vloge žrtve? ...
☯ Lahko pa še pokličemo Nadangela Mihaela in ga prosimo, da pride k nam zdaj. Potrebujemo tvojo pomoč Nadangel Mihael pri osvobajanju iz vloge žrtve in soočenju s strahom. Hvala ... hvala ... hvala ...
SE NADALJUJE ...
Nataša Eršte
Vir slike:
-https://www.google.si/search?biw=1366&bih=613&tbm=isch&sa=1&ei=uzd4Wv-FOciOmgWc_4P4Dg&q=arhangels+michael&oq=arhangels+michael&gs_l=psy-ab.3...68032.74939.0.75213.0.0.0.0.0.0.0.0..0.0....0...1c.1.64.psy-ab..0.0.0....0.OjTuVuzvedA#imgrc=PRmOYVvTO-XSTM:
-https://www.google.si/search?q=stars&tbm=isch&tbs=rimg:CQNMMGRP4lrGIjgEV0ibz4HWM5RbbAsphN86aGBEwdfYDFPqIIpIMOm81YkRg0PbWwEaqSoy1LzXxWhRqev_1_1dm9rioSCQRXSJvPgdYzEWiKhVo-kb6zKhIJlFtsCymE3zoRARmP2MrqQ9AqEgloYETB19gMUxHYGKSbEhX7cCoSCeogikgw6bzVEc7lBqihzrJsKhIJiRGDQ9tbARoRB9yxo1Z2iQYqEgmpKjLUvNfFaBGv9TJG6X49QSoSCVGp6_1_192b2uEbhiKXdjpaZP&tbo=u&sa=X&ved=2ahUKEwiv7paNyI7ZAhXQalAKHUH4B2gQ9C96BAgAEB4&biw=1366&bih=662&dpr=1#imgdii=Ie8Vwy7pr8O0BM:&imgrc=_EaKFOeOd07nkM:
Ni komentarjev:
Objavite komentar